»Nojzerska pošast« nevemnevem hara in pustoši na križišču govorjene pesniške besede in razdiralnega hrupa. nevemnevem so zavezani hrupnim ekspresijam, brezkompromisnim medžanrskim izletom v neznano, fragmentiranju poetičnih tekstov in nenadnim prebliskom DIY elektronskih vezij. S svojim razdiralnim hrupom, ki se napaja iz širokega spektra glasbenih zapuščin od no-wave glasbe do free jazza, se na prizorišču gibljejo že od leta 2011. Bili so klubski maratonci leta 2015, sedaj pa se iz zatišja vračajo z albumom, ki dokumentira njihovo večletno ustvarjalno pot.
Album Čisto malo ljudi je bil sneman spomladi 2016 v Klubu MC Podlaga v Sežani. Po številnih stranpoteh bo luč sveta končno ugledal 1. 6. 2018 v digitalni, 8. 6. 2018, ob koncertu v Gromki, pa tudi v fizični obliki.
Ob izidu prvega albuma 'Čisto malo ljudi' za založbo Zvočni prepihi bo konstrukt besede in zvoka nevemnevem brezkompromisno napadel Gromko. Vsesplošno paranje ušesnih bobničev bosta podprli zasedbi Uho za oko in Croon, dobri znanki domačega podzemlja.
CD ploščo lahko naročite na
dkoban@gmail.com
nevemnevem so:
Dejan Koban - glas, poezija
Staš vrenko - sint, štromarija, kolofonija
Blaž Božič - predelana kitara, efekti
Martin Ukmar - saksofon, klarinet, električni boben, kitara
Jan Pogorelec - bas
Samo Pavlica Linč - bobni
Snemanje, miks in master: Gregor Bajc, Samo Pavlica Linč, Martin Ukmar
Naslovnica: Matej Stupica
Vizualije na živih nastopih: Neven Korda
Kombi: Igor Brlek
Izdano za Zvočne Prepihe junija 2018
nevemnevem FB:
www.facebook.com/nevem-nevem-321203151304984/
moje pleme ni šalamun ni duma ne bom hodil po trati tebe pa prenašal na zidku previsoko
je sonce ne morem zreti vanj rad bi se izluščil iz svojega naroda moj narod ni poker ni
divjad ni okrušek časa moj narod je na pol razpadel nudistični kamp kjer opletamo s
svojimi penisi ženske pa se dajo pofukat vsakemu bogu ki pride mimo samo da nam trosi
plastične perle po laseh srake žrtvovanje srake moj čas ni čas new yorka in pariškega
stolpa moj čas ni čas tihotapljenja kavbojk in mahanja z ročicami vse ročne proteze so
dobile napad rje ljudje so pozabili pisati z nalivnimi peresi vrnili smo se malce nazaj za
podpis zadostuje križec in škatlica rdečih marlboro minister se bo pritoževal da v pesmi
uporabljam besedo ki prinaša pljučnega raka naj se jebe če bo plačal bom tiho vsi
poznamo formulo za uspeh šalamun ni moj oče moj oče je mrtvev ne potrebujem
nobenega očeta več kar mi manjka je sestra odločna in zajebana sestra vse kandidatke ki
jih poznam so prestare in bi lahko bile morebiti zgolj polmatere moj gozd ni tukaj ne diha
tukaj moj gozd se razteza nad gomolji krompirja nad steklenicami domačega žganja nad
otipavanji vulv nad drgnjenjem penisov moj gozd je centrifuga časa moj gozd ne nosi
medvedov in malin razpira se skozi oči in prstne blazinice
tišina nenadzorovana tišina strašljiva razsežnost besede utihniti
moj gozd je tipanje
komaj opazno tipanje